Durs pojasnjuje primer, v zvezi z vprašanjem, ali je treba transakcijo med avstrijskim in slovenskim davčnim zavezancem obravnavati kot transakcijo na slovenskem ozemlju, glede na to, da v skladu z dobavnimi pogoji DDU avstrijski davčni zavezanec razpolaga z blagom do končanja postopka uvoza, ki se zgodi na ozemlju Slovenije in ali lahko slovenski davčni zavezanec od te transakcije obračuna in plača DDV na podlagi določbe tretjega odstavka 76. člena ZDDV-1.

Slovenski davčni zavezanec opravi za drugega davčnega zavezanca storitev posredovanja pri sklenitvi pogodbe za izvedbo gradbenih del s hrvaškim gradbenim podjetjem za izvedbo gradbenih del na Hrvaškem. V zvezi z vprašanjem, kje se šteje, da je opravljena storitev posredovanja, podajamo naslednji odgovor.

Davčni zavezanec zastavlja vprašanja v zvezi z obdavčitvijo storitev pri storitvah »telekina« po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07).

Slovenski davčni zavezanec na podlagi pogodbe po naročilu izdela, dobavi in montira kupcu iz druge države članice EU opremo (omare, pisalne mize, posteljne končnike, komode) in za montažo te opreme najame slovenskega podizvajalca. Zanima ga, ali mora slovenski podizvajalec od storitve montaže opreme v drugi državi članici EU obračunati DDV. V zvezi z navedenim pojasnjujemo.

V članku je podrobneje predstavljen institut davčnega zastopnika za davek na dodano vrednost v BiH. V nasprotju z zastopnikom po slovenski ureditvi je davčni zastopnik za DDV v BiH solidarno odgovoren z davčnim zavezancem za plačilo DDV. (Avtor: mag. Jozo Piljić) (VIR: RDP, številka 5, letnik 2008)

Zavezanec navaja primer, ko slovensko podjetje prodaja električno energijo podjetju – preprodajalcu s sedežem v Švici, ki pa pri nakupu nastopa s slovensko identifikacijsko številko za DDV. Sprašuje, ali je slovenski prodajalec električne energije v navedenem primeru dolžan obračunati DDV po slovenskih predpisih. V zvezi z navedenim pojasnjujemo.

V zvezi z vprašanjem o obdavčitvi z DDV in DMV zaradi prenosa motornega vozila iz druge države članice EU, pojasnjujemo:   Prenos novega motornega vozila iz druge države članice EU v Slovenijo, ki ga opravi oseba, ki ni davčni zavezanec za namene DDV, ni predmet DDV v Sloveniji.   Pridobitev tega vozila v Sloveniji je predmet obdavčitve z DMV.

Dobavitelj iz Norveške naroči storitev tiskanja knjige pri slovenskem davčnem zavezancu, ki po opravljeni storitvi tiskanja knjig, teh ne pošlje naročniku izven Slovenije, ampak jih dostavi davčnemu zavezancu, kupcu knjig v Sloveniji. V zvezi z opisanim poslovnim dogodkom, pojasnjujemo.

V zvezi z obravnavo stalne poslovne enote po ZDDPO-2, identifikacijo tujega davčnega zavezanca s sedežem v tretji državi (Japonska), vračilom DDV ter obdavčitvijo dobav blaga v verigi: slovenski dobavitelj (ali dobavitelj iz druge države članice EU) → angleška družba → japonska družba → slovenska družba → končni naročnik (prejemnik blaga) v Sloveniji, pri čemer so vsi udeleženci dobav, razen japonske družbe, identificirani za namene DDV v eni izmed držav članic EU, pojasnjujemo.

4. Posebnosti pri verižnih (tristranskih) poslih in obračun DDV Verižni posli so posli, pri katerih je udeleženih več davčnih zavezancev iz različnih držav. V članku smo predstavili dejanski primer, ter na podlagi primera obrazložili način poslovanja. ( Avtorica: Erika Režek, univ. dipl. ekon.) (VIR: RDP, številka 1, letnik 2008)

Davčni zavezanec prosi za pojasnilo glede izvajanja 29. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06 in 52/07), in sicer kako pravilo »dejanske rabe in uživanja« iz tega člena uporabiti v praksi. Navaja primer, ko slovenski davčni zavezanec, upravljavec slovenskih smučišč, naroči storitve oglaševanja na Hrvaškem pri hrvaškem izvajalcu. Reklama se odvija na hrvaški televiziji. Z upoštevanjem 29. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) in 29. člena pravilnika se zastavlja vprašanje, kje je kraj uporabe oziroma uživanja storitve, ali tam, kjer se odvija reklama (torej na Hrvaškem) ali tam, kjer se bo rezultat storitev oglaševanja užival, torej v Sloveniji (kjer so smučišča, ki se oglašujejo).

V zvezi z vprašanjem, ali je postopek obračuna DDV za opravljeno storitev kaširanja na premičnini (blagu) enak za blago pripeljano iz druge države članice, če se proda v Sloveniji, dobavi v druge države članice EU ali v druge države zunaj EU, pojasnjujemo tri različne situacije.

Na vprašanja o statusu izvoznika in upoštevanju podatkov o dobavah blaga s hkratnim instaliranjem v drugih državah članicah EU odgovarjamo.

Državni organ bo organiziral konferenco v Sloveniji. Z angleško agencijo, ki novači tolmače, bo sklenil pogodbo, v kateri bo dogovorjeno, da angleška agencija posreduje tolmače z angleško-francosko kombinacijo. V pogodbi bodo poleg storitev tolmačenja zaračunana tudi prenočišča, dnevnice, potni stroški, nastanitve ... Državni organ ni zavezanec za DDV. Udeležba na konferenci ne bo participirana in tudi državni organ izvedbe te konference ne bo zaračunal nikomur. V nadaljevanju pojasnjujemo.

Zavezanec navaja, da bo letos organizator Eurojustice konference, ki bo tokrat potekala v Sloveniji. Delovna jezika na konferenci sta francoščina in angleščina. Ker je v Sloveniji ta kombinacija jezikov pri tolmačih redka, bo pogodbo sklenil s prevajalsko agencijo iz Londona, ker so tolmači te agencije že prejšnje leto prevajali na Eurojustice konferenci v Oslu. Zanima ga, kako je s plačilom davka na storitev, ki jo bodo tujci opravili v Sloveniji. S tujci se ne dogovarja neposredno, temveč jih bo najel prek agencije iz tujine. Predvideva, da je tudi od plačila agenciji potrebno odvesti kakšen davek. V zvezi z navedenim pojasnjujemo.

V zvezi z obdavčitvijo prodaje blaga na letalih in izdajanje računov povezanih s prodajo tega blaga na letalih, pojasnjujemo.

Davčni zavezanec navaja, da je s strani Vlade RS za obdobje 2005–2007 brezplačno prejel emisijske kupone in s tem pravico do emisije toplogrednih plinov. Kot imetnik emisijskih kuponov želi to pravico deloma izrabiti oziroma izkoristiti, deloma pa z njo trgovati oziroma jo prodati. V primeru, da imetnik emisijskega kupona le-tega proda, iz naslova prodanega emisijskega kupona nima nobenih pravic več, saj pravico v celoti prenese na drugega imetnika. Davčnega zavezanca zanima, kje in kdaj nastane obveznost obračuna DDV in kdo ga je dolžan obračunati ter kakšne račune je potrebno izstaviti v primeru prodaje emisijskih kuponov.

Davčni zavezanec opravlja storitve unovčevanja terjatev na različne načine, bodisi prek odkupa terjatev ali po sistemu faktoringa. Končni rezultat storitve je nakazilo denarja naročniku storitve (upniku), znižano za vrednost opravljene storitve.

Davčni zavezanec je postavil vprašanji glede obračuna DDV in kraja obdavčitve v primeru, ko davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v drugi državi članici, sklene pogodbo s slovenskim davčnim zavezancem za storitve koordinacije priprave pogojev za snemanje.

Davčni zavezanec je navedel, da se ne strinja s tem, da mu operater mobilne telefonije iz Slovenije obračuna DDV tudi na storitev tujega operaterja mobilne telefonije s Hrvaške. V zvezi z navedenim posredujemo stališče.