Pričujoči prispevek je prvi v redni rubriki Mednarodne novosti, v katerem lahko preberete povzetek zgodovine nastajanja MSRP ter opis postopka sprejemanja novih standardov in pojasnil k njim. Tudi uporabniki zbirke SRS morajo namreč biti seznanjeni s spremembami, saj se nekateri MSRP, sprejeti v Evropski uniji, v skladu z zahtevami SRS neposredno uporabljajo. V prihodnjih številkah bo v krajših prispevkih sledila obravnava vsebinskih sprememb standardov in pojasnil k njim, prav tako pa bodo predstavljeni tudi odprti projekti, ki bodo sprejeti v prihodnjih letih. (Avtorica: mag. Katja BLATNIK), (Vir: RDP, številka, 7/8, letnik 2009).

Odbor za mednarodne računovodske standarde (ang. International Accounting Standards Board – IASB) je septembra 2007 objavil spremenjeni MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov. S spremembami naj bi se izboljšala uporabnost računovodskih izkazov z vidika analize in primerljivosti informacij, predstavljenih v računovodskih izkazih. Novi MRS 1 je v uporabi od 1. januarja 2009 in zato bodo morala slovenska podjetja, ki uporabljajo zbirko MSRP, pripraviti dodaten izkaz, saj je spremenjeni standard od 17. decembra 2008 potrjen tudi s strani Evropske unije. Zbirka SRS sprememb ni doživela, zato uporabnikom teh standardov dodatnega izkaza ne bo potrebno sestaviti. To pa ne pomeni, da tega izkaza ne morejo vključiti med pojasnila k računovodskim izkazom in na ta način omogočiti uporabnikom računovodskih izkazov, da ob upoštevanju vseh učinkov merjenja gospodarskih kategorij v kapitalu, na enem mestu dobijo informacije o »dejanskem« poslovnem izidu podjetja. (Avtorica: dr. Eva Mihelčič), (Vir: RDP, številka 7/8, letnik 2009).

Letno poročilo je najpomembnejši dokument, s katerim se podjetje predstavi javnosti. Prek informacij, razkritih v letnem poročilu, podjetje komunicira s sedanjimi in potencialnimi lastniki, zaposlenimi, posojilodajalci, kupci, državo in drugimi. Interesne skupine od podjetja pričakujejo odgovorno in pregledno poročanje. Računovodske informacije v letnem poročilu prikazujejo finančno sliko podjetja v sedanjosti. Interesne skupine pa si želijo vse več neračunovodskih informacij in tudi razkrivanje gospodarskih, okoljskih in družbenih vplivov poslovanja podjetja. Za podjetja, ki želijo preživeti in uspeti v nacionalni in globalni konkurenci, sta delovanje v smeri trajnostnega razvoja in poročanje o tem zelo pomembni. Podjetja, ki ne poročajo o trajnostnem razvoju, bodo občutila vedno večji pritisk interesnih skupin in konkurenčnih podjetij, ki o tem poročajo. Danes poročanje o družbenem razvoju nekaterim podjetjem še lahko prinaša konkurenčno prednost, vendar pa bo v prihodnje tovrstno poročanje postalo nujno potrebno. (Avtorica: Maja Petrinja, univ. dipl. ekon.) (Vir: RDP, številka 1, letnik 2009)

V marsikaterem podjetju nenehno potekajo boji med računovodstvom in proizvodnjo, kako naj poteka proizvajanje. Kdaj pa kdaj želi računovodstvo poseči v proces proizvajanja zaradi zbiranja in obdelave računovodskih podatkov iz proizvodnje, čeprav je njegova funkcija samo informacijske narave in ne izvajalske. Računovodstva, ki so sposobna vzpostaviti pravilno zajemanje podatkov iz proizvodnje ne bodo posegala v izvajanje oziroma prekinjala proizvodnje, ampak jo bodo le spremljala. Hvaležni jim bodo tudi vodje proizvodnje in vsi tisti, ki morajo sodelovati pri izračunih nedokončane proizvodnje konec leta. (Avtor: Tomaž Glažar, univ. dipl. ekon.)(Vir: RDP, številka 1, letnik 2009)

IFRIC 12 so dogovori o koncesijah, ki ga je sprejel Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljevanju: Pojasnilo 12), kateri se pri izdelovanju računovodskih izkazov v Sloveniji še ne bo uporabljal, saj to pojasnilo še ni prevzeto v pravni red Evropske skupnosti, prav tako pa njegova vsebina še ni del slovenskih računovodskih standardov. Sam prehod na uporabo Pojasnila 12 ne bo imel večjih posledic na računovodenje koncesionarjev, razen v delu presredstvenja izkazanih opredmetenih osnovnih sredstev. Večje razlike bodo nastale v poslovnih knjigah koncedentov. Kljub temu velja opozoriti na dejstvo, da niti razvrstitev javno-zasebnega partnerstva glede izvedbe postopka izbire zasebnega partnerja niti vrsta koncesijskega razmerja ne dajeta odgovora o načinu računovodenja tega razmerja. Šele skrbna preučitev pogodbenih določil lahko odgovori, ali naj koncesionar izkazuje vlaganja v infrastrukturo kot finančna sredstva ali kot neopredmetena dolgoročna sredstva. Vsekakor pa bo treba spremeniti razmišljanje o vrednotenju teh sredstev glede na način vključitve vrednosti infrastrukture v zaračunavanje storitev gospodarske javne službe oziroma neposredno koncedentu. (Avtor: Samo Jereb, univ. dipl. ekon., pooblaščeni revizor.) (Vir: RDP, številka 1, letnik 2009).

Po vsej Evropi se razvijajo modeli certificiranja, predvsem kot sistemi preverjanja in potrjevanja po neformalnih poteh pridobljenega znanja. Ob iskanju metod za merjenje kompetentnosti se težišče vse bolj prenaša na zmožnost mobiliziranja znanja, spretnosti, navad, ravnanja za opravljanje delovnih nalog v različnih okoliščinah.  (Avtorica: Božena Macarol, dipl. ekon. (UN)) (Vir: RDP, številka 12, letnik 2008).  

Izvedeni finančni instrumenti se v slovenskih podjetjih pogosto uporabljajo, kar potrjujejo tudi raziskave, narejene na tem področju. (Avtor: Anže Bunič, univ. dipl. ekon.) (Vir: RDP, številka 12, letnik 2008).  

Ključno vprašanje računovodenja javno – zasebnih partnerstev se ukvarja z opredelitvijo, v čigavih poslovnih knjigah naj bo med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazana infrastruktura, ki se uporablja za izvajanje storitev. (Avtor: Samo Jereb, univ. dipl. ekon., pooblaščeni revizor)(Vir: RDP, številka 12, letnik 2008)

Enako kot velja za ureditev po ZPPSL (Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji), tudi nova ureditev po ZFPPIPP temelji na načelu enakega obravnavanja vseh upnikov insolventnega dolžnika. Posledično nova ureditev ohranja tudi pravila o izpodbijanju dolžnikovih ravnih dejanj in jih nadgrajuje, tako da prinaša nekatere pomembne novosti (npr. podaljšanje obdobja izpodbojnosti), ki pa osnovna načela izpodbijanja bistveno ne spreminjajo. (Avtor: dr. Saša Prelič) (Vir: RDP, številka 6, letnik 2008).

Namen članka je predstaviti primer kalkuliranja stroškov v javnem potniškem prometu ter analizo stroškov in prihodkov slovenskih avtobusnih podjetij. Zato so v članku obravnavani nekateri vidiki kalkuliranja stroškov v storitvenem podjetju. (Avtor: dr. Marko Hočevar) (Vir: RDP, številka 6, letnik 2008).

 V prispevku smo predstavili teoretične podlage oziroma zahteve MSRP, ter jih obrazložili i z zgledi. (Avtor: mag. Šime Guzić), (Vir: RDP, številka 6, letnik 2008).

Pri izdelavi računovodskih izkazov je treba posvetiti pozornost poslovnim transakcijam, ki se začnejo v enem obračunskem obdobju, končajo pa v naslednjem. Razmejevanje takšnih transakcij je omogočeno s pomočjo časovnih razmejitev, ki obstajajo ravno zato, da se omogoči pravilno evidentiranje prihodkov in odhodkov v tisto obdobje, v katerem so dejansko nastali.   V prispevku so prikazane najpogostejše poslovne okoliščine, ki vodijo v pripoznanje časovnih razmejitev v računovodskih izkazih, ter napisano ter teorijo podkrepili tudi z praktičnimi primeri. (Avtorici: Tamara Cirkveni, dipl. ekon. in Silva Koritnik Rakela, univ. dipl. ekon.,poobl.rev.) (Vir. RDP, številka 6, letnik 2008).

V prispevku avtorica osvetli pomen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v praksi, ki se deli na aktivni del, namenjen samoiniciativnemu zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja, in pasivni del , namenjen postopku z zahtevo. Od prikaza namena in temeljnih načel zakona je večji del članka namenjen poglavitnim značilnostim postopka, ki so kupne manjšim zavezancem pri delu z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja.  (Avtorica: Sonja Bien Karlovšek, univ. dipl. prav.), (Vir: RDP, številka 10, letnik 2008).

V prispevku na kratko predstavljamo nekaj temeljnih značilnosti, ki nakazujejo, kako je urejeno področje izobraževanja za računovodsko-davčni sektor v izbranih državah EU. Povsem na koncu prispevka je predstavljena izvirna oblika prostovoljnega stalnega izobraževanja, ki ga že tretje leto zapored v obliki Aklademie IR izvaja Inštitut za računovodstvo. (Avtorica: Polona Kovač, univ.dipl.ekon.), (Vir: RDP, številka 10, letnik 2008).

Slovenski računovodski standardi obveznosti za izplačila na podlagi delnic ne obravnavajo, zato pa so toliko bolj podrobno definirane v mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP), ki so za ta nemen uvedli MSRP 2. V prispevku so tako prikazana načela tega standarda. (Avtorica: dr. Eva Mihelčič), (Vir: RDP, številka 10, letnik 2008).