Ko gre za pogodbeni odnos, je nedvomno na prvem mestu pogodba. To pa pomeni, da je tudi darilna pogodba lahko ustrezno dokazilo iz 60. člena ZDoh. To ni samo, če so za to podani utemeljeni razlogi.

V postopku odmere dohodnine je torej pravno relevantno dejstvo višina dobička, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ki pa mora biti skladno z ZDoh ugotovljena z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti.

V obravnavanem primeru je sporno najprej vprašanje ali je tožeča stranka svojim delavcem izplačevala povračila stroškov v zvezi z delom v višini, ki je skladna s predpisom vlade (in se zato ne všteva v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost in v osnovo za davek od osebnih prejemkov) ali pa je višina izplačanih povračil predpisano višino presegla.

Pojem nujnega preživljanja je pravni standard, zato je bilo potrebno določiti njegovo vsebino. V tem smislu tožena stranka sama ugotavlja, da je glavni kriterij za omenjeni pravni standard ta, da dohodki na družinskega člana ne prisegajo bruto zajamčene plače zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Po presoji sodišča je investicijsko olajšavo mogoče razumeti kot olajšavo, ki jo lahko uveljavlja samostojni podjetnik v okviru svoje dejavnosti, ko gre torej za investiranje denarnih sredstev samostojnega podjetnika v osnovna sredstva. V obravnavanem primeru pa gre za nakup tovornega vozila v času, ko kupec še ni bil registriran kot samostojni podjetnik.

Neizkazan obstoj družbe, ki naj bi prejela plačilo in ostale okoliščine kažejo, da gre za plačilo fizični osebi - igralcu. Od takšnega plačila pa je bila tožeča stranka kot izplačevalec osebnega prejemka dolžna obračunati vse dajatve, ki jim zapadejo pogodbe o delu.

Tožeča stranka bi morala sprejeti poseben akt, vezan na potrebne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov nevarnih snovi na zdravje delavcev, v okviru katerega bi morala določiti vrsto ukrepov in v zvezi s tem določiti potrebno količino in kakovost blaga (npr. popitega mleka ali druge osvežilne pijače) in storitev na posameznega delavca.